7 najbolj norih kolesarskih dirk na svetu

Nekatere trajajo več tednov in kolesarje vodijo čez celotne države ali celine, druge pa se končajo v manj kot eni uri – vendar vključujejo množični spust po ledeniku. Predstavljamo sedem kolesarskih dirk, pri katerih že prihod v cilj predstavlja izjemen dosežek.

 

1. Race Across America

 

Kje? Združene države Amerike
Posebnost: približno 4.800 kilometrov dolga neprekinjena kolesarska dirka

 

Race Across America oziroma RAAM vodi kolesarje od zahodne do vzhodne obale Združenih držav Amerike. Trasa je dolga približno 3.000 milj oziroma 4.800 kilometrov, na njej pa nastopajo posamezniki in ekipe.

 

V nasprotju z večino velikih cestnih dirk RAAM ni razdeljen na klasične dnevne etape. Tekmovalna ura teče neprestano, zato se morajo kolesarji sami odločati, kdaj bodo vozili, jedli, spali in počivali. Na poti prečkajo več ameriških zveznih držav, časovnih pasov ter pokrajin z zelo različnimi vremenskimi razmerami.

 

Zakaj je nora?

Ker morajo skoraj 4.800 kilometrov premagati v izjemno kratkem času in z zelo malo počitka. Pri solo tekmovalcih zato poleg fizične pripravljenosti eno ključnih vlog igra tudi premišljeno upravljanje spanja.

 

Poseben pečat je na dirki pustil tudi Slovenec Jure Robič, ki je Race Across America osvojil kar petkrat.

 

2. Tour Divide

 

Kje? Kanada in Združene države Amerike
Posebnost: samozadostna bikepacking preizkušnja vzdolž celinske ločnice

 

Tour Divide poteka od kanadskega Banffa do kraja Antelope Wells ob ameriško-mehiški meji. Približno 4.418 kilometrov dolga trasa sledi poti Great Divide Mountain Bike Route ter vodi čez Skalno gorovje, gorske prelaze, makadamske ceste in odročne doline.

 

Tekmovalci dirkajo samostojno in brez zasebne zunanje pomoči. Sami morajo poskrbeti za navigacijo, hrano, prenočevanje, popravila ter vso opremo. Uporabljajo lahko le storitve, ki so enako dostopne tudi drugim udeležencem, tekmovalna ura pa se med počitkom ne ustavi.

 

Zakaj je nora?

Ker lahko napačna odločitev, mehanska okvara ali sprememba vremena kolesarja ustavi več deset kilometrov od naslednjega naselja.

 

3. Iditarod Trail Invitational

 

Kje? Aljaska
Posebnost: vožnja po snegu, ledu in odročni divjini

 

Iditarod Trail Invitational je zimska ultramaratonska preizkušnja, na kateri se udeleženci po zgodovinski poti Iditarod premikajo s kolesom, peš ali na smučeh. Najdaljša različica meri približno 1.600 kilometrov in se konča v mestu Nome.

 

Kolesarji uporabljajo predvsem kolesa z izjemno širokimi pnevmatikami, ki omogočajo vožnjo po snegu. V globokem ali mehkem snegu pa morajo polno naloženo kolo pogosto potiskati. S seboj nosijo opremo za preživetje, saj lahko doživijo temperature globoko pod lediščem, snežne viharje, močan veter in dolga obdobja brez podpore. Na zadnjih približno 800 kilometrih je pomoč organizatorjev minimalna.

 

Za nastop na najdaljši različici morajo tekmovalci predhodno uspešno zaključiti krajšo, približno 560 kilometrov dolgo preizkušnjo in dokazati, da obvladajo zimsko preživetje ter samostojno gibanje po aljaški divjini.

 

Zakaj je nora?

Ker je fizični napor samo del izziva – tekmovalci se morajo spopasti tudi z ekstremnim mrazom, izolacijo in nepredvidljivimi razmerami.

 

4. Silk Road Mountain Race

 

Kje? Kirgizistan
Posebnost: odročna visokogorska bikepacking dirka

 

Silk Road Mountain Race je enostopenjska in samozadostna dirka skozi gorovja Kirgizistana. Trasa leta 2026 meri 2.052 kilometrov in vključuje približno 35.362 višinskih metrov vzpona. Začne se v Talasu, konča pa v kraju Cholpon Ata ob jezeru Issyk-Kul.

 

Večina poti poteka po makadamu, enoslednicah, kolovozih in starih sovjetskih cestah. Asfalt predstavlja le manjši del trase. Na nekaterih odsekih morajo tekmovalci kolo potiskati ali nositi, med možnostmi za nakup hrane in drugih zalog pa so lahko zelo velike razdalje.

 

Dirka poteka v eni neprekinjeni etapi, ura se ne ustavi, organizator pa ne podeljuje denarnih nagrad. Kolesarji so odvisni predvsem od svojih izkušenj, opreme in sposobnosti sprejemanja premišljenih odločitev v visokogorskem okolju.

 

Zakaj je nora?

Ker ogromni razdalji doda še več višinskih metrov, kot bi jih nabrali s skoraj štirimi vzponi od morske gladine do vrha Mount Everesta.

 

5. Megavalanche

 

Kje? Alpe d’Huez, Francija
Posebnost: množični start na ledeniku na nadmorski višini 3.330 metrov

 

Megavalanche je precej krajša od drugih dirk na tem seznamu, vendar zato ni nič manj ekstremna. Gorski kolesarji startajo skupaj na ledeniku Pic Blanc, približno 3.330 metrov nad morjem, nato pa se spustijo proti kraju Allemond, ki leži okoli 2.600 višinskih metrov nižje.

 

Najbolj prepoznaven del dirke je prav množični start. Na strmi snežni podlagi se hkrati požene več sto tekmovalcev, ki poskušajo ohraniti ravnotežje, nadzorovati hitrost in si izboriti čim boljšo linijo. Sneg nato zamenjajo skale, travnati odseki, zavoji in gozdne poti.

 

Čeprav najboljši tekmovalci cilj dosežejo precej hitreje kot udeleženci večdnevnih ultradirk, morajo biti od starta do cilja ves čas popolnoma zbrani.

 

Zakaj je nora?

Ker je že spust po strmem snežišču velik izziv, pri Megavalanche pa se po njem hkrati požene še več sto drugih kolesarjev.

 

6. The Yak Attack

 

Kje? Nepal
Posebnost: prečkanje visokogorskega prelaza Thorong La

 

The Yak Attack vodi gorske kolesarje po poteh nepalskega pogorja Annapurna in čez prelaz Thorong La, ki leži 5.416 metrov nad morjem. Izvedba leta 2026 je v šestih tekmovalnih dneh obsegala približno 250 kilometrov in 9.000 višinskih metrov vzpona.

 

Trasa združuje makadamske ceste, kolovoze in enoslednice, v najvišjih predelih pa morajo tekmovalci kolo tudi potiskati ali nositi. Poleg fizične pripravljenosti je izredno pomembna aklimatizacija, saj je na višini nad 5.000 metrov v zraku bistveno manj razpoložljivega kisika kot ob morju.

 

Vremenske razmere se lahko med posameznimi etapami močno spreminjajo. Tekmovalci se lahko v nekaj dneh srečajo s toplimi dolinami, hladnimi gorskimi nočmi, snegom in močnim vetrom.

 

Zakaj je nora?

Ker tekmovalci dirkajo na višini, na kateri že običajna hoja za veliko ljudi predstavlja resen napor.

 

7. Transcontinental Race

 

Kje? Evropa
Posebnost: okoli 4.000 kilometrov dolga samozadostna dirka čez celino

 

Transcontinental Race je ena najbolj znanih evropskih ultrakolesarskih preizkušenj. Njena trasa se vsako leto spremeni, izvedba No. 12 leta 2026 pa je kolesarje vodila od Trondheima na Norveškem do Kalamate v Grčiji.

 

Tekmovalci so morali na poti obiskati štiri obvezne kontrolne točke: Flåm na Norveškem, gorovje Tatre na Slovaškem, Sarajevo v Bosni in Hercegovini ter Leskovik v Albaniji. Pot med njimi so načrtovali sami, zato vsi niso prekolesarili povsem enake razdalje.

 

Transcontinental Race poteka v eni sami neprekinjeni etapi. Tekmovalci nimajo osebnih podpornih ekip, ura pa teče tudi med spanjem, prehranjevanjem in popravljanjem kolesa. Sami se odločajo, katerim cestam bodo sledili, kje bodo poiskali hrano in koliko časa si bodo namenili za počitek. Udeleženci praviloma prekolesarijo okoli 4.000 kilometrov.

 

Pot od skoraj arktičnega Trondheima do juga Grčije pomeni tudi velike spremembe vremena in okolja. Kolesarje čakajo norveški fjordi, srednjeevropska gorovja, balkanske ceste in na koncu še poletna sredozemska vročina.

 

Zakaj je nora?

Ker morajo tekmovalci brez podporne ekipe prečkati skoraj celotno Evropo in vsak dan znova usklajevati hitrost, spanje, navigacijo, prehrano ter skrb za kolo.

 

Katera je najbolj nora?

 

Odgovor je odvisen od tega, kaj se vam zdi najtežje. Skoraj 5.000 kilometrov brez klasičnih etap? Več tednov v aljaškem snegu? Dirkanje na višini nad 5.000 metrov? Ali množični spust po ledeniku?

 

Predstavljene dirke se med seboj močno razlikujejo, vendar vse dokazujejo, kako raznoliko je lahko kolesarstvo. Za nekoga je kolo prevozno sredstvo, za drugega način preživljanja prostega časa, za najbolj vztrajne pa postane orodje, s katerim preverjajo skrajne meje svojih telesnih in psihičnih sposobnosti.

 

Večina se nas najbrž ne bo nikoli podala na eno od teh preizkušenj. Toda ob naslednjem zahtevnem vzponu se lahko vsaj spomnimo, da nekje nekdo pravkar potiska kolo skozi aljaški sneg ali išče najkrajšo pot od Norveške do Grčije.