image
CYCLING
Vožnje z motorjem se ne da primerjati z vožnjo avtomobila. V avtomobilu je človek zaprt v kletki in pokrajine kar oddrvijo mimo, ne da bi jih človek zares občutil. Motorist pa je v stiku z vso svojo okolico - v stiku z naravo, pokrajino, vremenom… Proces in doživetje vožnje z motorjem prisili motorista v sedanjost - trenutek. Okolica in ceste spodbujajo čustva, razum, pamet in potrebo po nenehni zavesti. V popolnem čustvenem preobilju z vožnjo motornega kolesa je malo prostora za skrbi - kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri ni pomembno. Motorist se mora osredotočiti na tukaj in zdaj!
motociklizem
Veliko motoristov se vozi zato, da si sprostijo um in da se znebijo vsakdanjega stresa. Dejstvo je, da ''zen'' in ''umetnost vzdrževanja motorja'' govorita zelo malo o vzdrževanju motorja. Nekateri verjamejo, da je ''zen'' naravna naveza. ''Zen'' je veja v Mahyana Budizmu, ki močno poudarja, da je najboljše doživetje takrat, ko naša zavest občuti vsak trenutek - hip za hipom. Zelo je pomembno, da lahko z direktnim doživetjem na stvari gledamo globje.
Vožnja z motociklom zahteva od voznika, da je vsak trenutek nenehno zbran (trenutek občuti hip za hipom), ravno obratno kot vožnja z avtomobilom. Poleg tega vožnja z motorjem voznika nagradi z direknim doživetjem.
V knjigi Hunter S. Thompsona ''Hell's Angels'' najdemo tudi odo, ki je namenjena užitkom, ki jih motorist podoživlja, ko z motorjem drvi z največjo hitrostjo po prazni cesti. Glasi se nekako takole: ''Ko imaš gas do konca, je tu čisto tanka meja, kjer ni prostora za napake… takrat ti v ušesih prične igrati čudna glasba… strah postane veselje… in edini zvok, ki ga še slišiš je veter in zvok motorja, ki prihaja iz izpušnih cevi. ''
Podobno je vožnjo z motorjem opisal T.E. Lawrence: ''Občutek hitre vožnje in drvenja po cesti z motorjem je kot, da se pod mano zemlja na novo oblikuje, zaživi in me nosi kot bi bil na vodi, iz ene strani v drugo, gor in dol.''
Milan Kundera je dodal: ''Hitrost je oblika ekstaze, ki jo je človeku podaril tehnični razvoj… Ko je človek delegat hitrosti na stroju, kot npr. motociklu, od takrat naprej je njegovo telo zunaj procesa, preda se hitrosti, ki je nematerialna, čista hitrost, samo hitrost, ekstazna hitrost''.
Motociklizem
Vsi motoristi ne občutijo potrebe po hitrosti, jih je pa veliko, ki jo. Hitrost motornega kolesa privabi veliko ljudi tudi zaradi samega razmerja moči in teže. Že tudi cenejši motorji se lahko kosajo z zelo dragimi športnimi avtomobili. Razmerje moči in teže motocikla je veliko nad razmerjem kakršnega koli športnega avtomobila, namenjenega širši množici. Motocikel dobimo že za drobiž, v primerjavi s ceno športnega avtomobila.
Visoke hitrosti na motorju se doživijo bolj razburljivo kot v avtomobilu. Ne samo, da je občutek hitrosti večji, ker motorist ni ločen od okolja in sil na cesti, ampak tudi zato, ker motoristi zavijajo tako, da se nagibajo. Večja kot je hitrost, večji je nagib, včasih tudi toliko, da z deli motorja drsamo po tleh. Nekateri motoristi se radi pohvalimo s tem, da pokažemo svoje odbrušene dele na motorju kot dokaz, da svoj motor pri večjih hitrostih nagnemo čez njegove meje.
Motociklizem - na vrh
Razvoj motociklizma
Avtomobil je bil predrag, da bi ga lahko kot športno vozilo sprejeli najširši sloji. Zato so posamezni konstruktorji poskušali iznajti cenejše vozilo na motorni pogon. Osnova za konstrukcijo takega vozila je bilo kolo. Prvo motorno kolo s pogonom na petrolej je patentiral Gottlieb Daimler. Po daljših pripravah je nemška tovarna v Neckarsulmu začela izdelovati motorna kolesa z enim cilindrom in s prenosom moči na zadnje kolo z usnjenim jermenom. Kmalu so tudi druge tovarne začele izdelovati motorna kolesa po istem načelu. Angleške tovarne so izpopolnile motorno kolo in za prenos moči uporabile jekleno verigo. Tovarna Laurin in Klement iz Mlade Boslave je že leta 1902 izdelala poseben dirkalni motocikel, ki je imel enocilindrični motor z močjo 3 KS. Moč se je prenašala z usnjenim 35 mm širokim jermenom. Razvil je hitrost 70 km na uro, kar je za tisti čas veljalo za izredno hitrost. Organizirano mednarodno športno sodelovanje je začelo že leta 1904 v Pacovu na Češkem in istega leta so bili Češkem postavljeni temelji za prihodnjo motociklistično federacijo.
Motocikel so izpopolnjevali in s tem utrli pot razvoju motociklizma. Organizirano mednarodno športno sodelovanje je začelo že l 1904 v Pacovu na Čečkem in istega leta so bili Češkem postavljeni temelji za prihodnjo motociklistično federacijo.
Motociklizem se je zelo razvil, ko so ustanovili leta 1912 Mednarodno zvezo motociklističnih klubov v Londonu, ki so jo leta 1949 na mednarodnem kongresu v Luksemburgu preimenovali v mednarodno motociklistično zvezo, tako imenovano FIM. Danes je sedež v Ženevi v Švici.
V Zagrebu so leta 1921 ustanovili prvi Hrvaški motociklistički klub, ki je organiziral skupno z drugimi športnimi klubi kombinirano športno prireditev, kjer so bile tudi motociklističke dirke. V Černomercu so imeli konjsko dirkališče z ovalno progo dolgo osemsto metrov in široko šest metrov. Na tej progi so priredili konjske, kolesarske, motociklistične in avtomobilske dirke. Na opatijski progi okoli Preluk prirejajo vsako leto dirko za veliko nagrado Jadrana. To je klasična dirka motociklističnega športa na kateri sodelujejo tudi svetovni prvaki v posameznih razredih vožnje in tovarniška moštva posameznih znamk motorjev. Rekorde, postavljene v posameznih razredih, registrirajo posebej in imajo mednarodni značaj hitrostnega športa. Proga okoli Preluk je dolga 6000 metrov. Na dirkah za veliko nagrado Jadrana so bili v zadnjih letih doseženi veliki uspehi.
Motociklizem - na vrh
Oblike motorjev
 
Na tržišču je kar nekaj različnih oblik motorjev, ki se med sabo razlikujejo tako po obliki, namenu uporabe, opremi in ceni. Nekaj najbolj razširjenih oblik motociklov pri nas bomo v tem poglavju tudi opisali (cestni motorji, enduro motorji, motocross motorji, supermoto motorji, touring motorji, štirikolesniki in chopper-ji).
 
Motociklizem - na vrh
 
Za artikle, ki so obljavljeni na spletni strani se ne obvezujemo, da so dejansko na zalogi !
 
 

 
 
 
 


Velo d.o.o. © 2009 Vse pravice pridržane. Izdelava in vzdrževanje Spletni donos d.o.o. WSI