Motoristična sezona se začne takrat, ko ne razmišljate več, ali bi šli, ampak katero cesto izbrati za prvo dobro vožnjo. V Sloveniji in neposredni okolici je kar nekaj odsekov, ki jih motoristi redno izbirajo znova. Nekateri izstopajo zaradi tehnično bolj zahtevne trase, drugi zaradi bolj odprtih zavojev, tretji pa zaradi razgledov, zaradi katerih je celotna vožnja še bolj doživeta.
Spodaj je izbor cest, ki jih je vredno uvrstiti na vaš seznam.
Vršič ostaja ena najbolj značilnih motorističnih cest v Sloveniji, čeprav po dolžini in občutku ne sodi med velike alpske prelaze. Njegova posebnost so tlakovane serpentine, ki zahtevajo drugačen pristop kot klasičen asfalt. Motor se na takšni podlagi odziva drugače, zato sta umirjenost in natančnost pomembnejši od hitre vožnje.
Nadaljevanje proti Bovcu, Kobaridu in Tolminu doda turi povsem drugačen značaj. Cesta sledi eni najlepših slovenskih dolin, kjer se alpski razgledi hitro zamenjajo s turkizno Sočo, kraji ob poti pa ponujajo dovolj razlogov za kratek postanek, kavo ali kosilo.
Logarska dolina je dobra izbira za tiste, ki pri motoristični turi iščete lepo cesto, razglede in nekaj miru. Pot prek Jezerskega in Solčave pelje skozi enega bolj slikovitih delov Slovenije, kjer se cesta večkrat odpre proti goram, gozdovom in manjšim krajem.
Tura je posebej prijetna spomladi in jeseni, ko je na cestah manj prometa, narava pa pride bolj do izraza.
Posebnost tega območja je, da gre za eno najlepše ohranjenih alpskih dolin pri nas. Ob poti je več točk, kjer se splača ustaviti, med najbolj znanimi pa je slap Rinka, ki velja za eno najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v dolini.
Ta trasa je dobra izbira za motoriste, ki želijo daljšo vožnjo po zahodnem delu Slovenije, brez da bi se preveč oddaljili od izhodišča. Iz smeri Ljubljane vodi najprej proti Idriji, nato čez Most na Soči proti Tolminu, Kobaridu in Bovcu.
Največja prednost te poti je raznolikost. Začne se v bolj hribovitem delu okoli Idrije, nadaljuje skozi Posočje in se postopoma približa alpskemu okolju Bovca. Ob poti je dovolj možnosti za postanek, predvsem v Mostu na Soči, Kobaridu ali Bovcu.
Če želite krog podaljšati, lahko povratek načrtujete čez Vršič in Kranjsko Goro. V tem primeru gre za celodnevno turo, zato je smiselno preveriti vreme, stanje cest in predvideti dovolj časa za postanke.
Trasa med Mozirjem, Šoštanjem, Mislinjo in Roglo je primerna za motoriste, ki iščete manj obremenjene ceste in umirjen tempo vožnje. Gre za območje, kjer ni večjih turističnih tokov, zato je prometa praviloma manj kot na bolj znanih trasah.
Cesta se večinoma vije skozi gozdove in hribovit teren, z nekaj odseki, kjer se odprejo razgledi proti dolinam. Vzpon proti Rogli doda turi nekoliko več značaja, hkrati pa je Rogla smiselna točka za postanek.
Mangartsko sedlo sodi med zahtevnejše gorske ceste v Sloveniji. Cesta je mestoma zelo ozka, manj pregledna in ponekod tudi slabše urejena, zato zahteva več previdnosti kot večina drugih vzponov pri nas. Gre tudi za najvišje ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji, kar ji daje še poseben status med domačimi motorističnimi cilji. Najbolj bo ustrezala motoristom, ki jim odgovarja bolj zbrana gorska vožnja in jih ne motijo ozki odseki ter manj prostora na cesti.
Jadranska magistrala je med motoristi priljubljena predvsem zato, ker združuje dolg obalni odsek, odprte razglede in ritem vožnje, ki ga lepo vodijo številni zavoji. Eden boljših delov je med Karlobagom, kjer je manj naselij, zato vožnja lepše teče. Cesta ni med najbolj tehnično zahtevnimi, zato ustreza tudi tistim, ki iščete bolj sproščeno, a še vedno zelo atraktivno motoristično turo.
Posebnost magistrale je predvsem veter ob obali. Burja lahko hitro vpliva na stabilnost motorja, zato je potrebna dodatna previdnost, posebej na bolj izpostavljenih delih ceste. Za vožnjo je najbolj primeren čas zunaj glavne poletne sezone, ko je prometa manj in je celotna izkušnja bistveno boljša.
Dolina Malte (Maltatal) v Avstriji je tehnično zahtevnejša cesta, ki ni namenjena hitri vožnji. Vodi proti jezu Kölnbrein in vključuje več tunelov, ožjih odsekov ter nepreglednih delov. Prav zato zahteva več zbranosti kot odprte alpske ceste.
A sama vožnja po slikoviti dolini, polni slapov in končna destinacija ob ogromnem jezu poplačata ves trud. Upoštevajte, da je potrebno za vstop plačati tudi cestnino oziroma vstopnino.
Grossglockner velja za eno najbolj znanih motorističnih cest v Avstriji. Cesta je široka, dobro vzdrževana in pregledna, zato omogoča bolj sproščeno vožnjo kot nekateri ožji alpski prelazi. Prav to privlači tiste motoriste, ki iščejo veliko zavojev, vendar brez ozkih ali manj preglednih odsekov.
Upoštevati je treba, da je cesta odprta tudi za avtomobile, zato je v glavni sezoni pogosto precej obremenjena. Dodaten dejavnik je tudi cestnina, vendar Grossglockner kljub temu ostaja ena najbolj priljubljenih alpskih cest za motoristično vožnjo.
Nockalmstraße ni tako znana kot Grossglockner, vendar jo motoristi cenijo predvsem zaradi bolj umirjenega ritma vožnje. Cesta je dobro urejena, ovinki so bolj odprti, prometa pa je običajno manj, zato je vožnja manj naporna kot na bolj obiskanih alpskih prelazih. V tem je tudi njen čar: na 34 kilometrih se zvrsti 52 zavojev, zato ponuja zelo lep ritem vožnje.
Vsaka od teh cest ima svoj značaj. Nekje izstopa tehnična zahtevnost, drugje preglednost, širina ali ritem vožnje. Skupno jim je to, da ponujajo izkušnjo, zaradi katere vožnja ni le pot do cilja, ampak razlog, da se na motor sploh odpravite.
Če letos načrtujete motoristični izlet po Sloveniji ali bližnji okolici, je med temi cestami dovolj različnih možnosti, da zlahka najdete traso po svojem okusu.