5 idej za vikend kolesarski izlet v Sloveniji

1. Vipavska dolina 

Primer kroga: Ajdovščina – Vipava – Manče – Goče – Ajdovščina
Dolžina: 55–70 km
Višinci: 600–900 m

Vipavska dolina je med prvimi regijami, kjer lahko marca (praviloma) uživamo v vožnji po suhih cestah in prijetnejših temperaturah. Teren je ravno prav razgiban, brez dolgih alpskih vzponov, zato je idealen za vožnje z enakomernim tempom in postopno gradnjo začetne forme.

Burja sicer pogosto oteži vožnjo, predvsem na odprtih odsekih, kar pomeni dodatno obremenitev tudi pri zmerni hitrosti. To je sicer dobra izbira za prvo 2–3-urno turo v sezoni, kjer lahko svojo vzdržljivost preverite brez ekstremnih višincev.

2. Kras

Primer kroga: Sežana – Dutovlje – Komen – Štanjel – Sežana
Dolžina: 65–80 km
Višinci: 800–1100 m

Kras ponuja dolge, rahlo razgibane odseke brez izrazito strmih klancev. To pomeni, da lahko večino vožnje prevozite v enakomernem tempu obremenitve, brez pogostih skokov v visoko intenzivnost – idealno za začetek sezone.

Promet je razmeroma zmeren, ceste pa so pregledne, zato so kolesarske vožnje lahko tekoče in brez stalnega ustavljanja. V začetku pomladi je to zanesljiva izbira za daljšo vzdržljivostno turo, kjer je vaš cilj predvsem preživeti čim več časa na kolesu in kolesariti s stabilnim tempom.

3. Goriška Brda

Osnovni krog: Dobrovo – Medana – Šmartno – Gonjače – Dobrovo
Dolžina: 25–35 km
Višinci: 500–700 m

To je krajša, bolj dinamična varianta z več kratkimi in strmejšimi vzponi:

Podaljšana varianta: vključitev Kojska, Huma ali spusta proti Plavam
Dolžina: 45–60 km
Višinci: 800–1200 m

Brda so po površini sicer manjša regija, a zaradi številnih klancev in spustov zelo dinamična. Med posameznimi vasmi, ki ponavadi ležijo na vrhu hribčkov, so le krajši ravninski odseki, kar pomeni, da se vzponi hitro nizajo eden za drugim. Osnovni krog je kratek, vendar zaradi naklonov precej zahteven.

Če traso podaljšate še proti Kojskemu ali Humu, se število kilometrov in višinski metri še povečajo, kar naredi ta teren odličen za delo na moči v krajših in intenzivnih vzponih, ne pa toliko za dolge, enakomerne ravninske odseke.

4. Slovenska Istra

Primer kroga: Koper – Izola – Strunjan – Piran – Koper
Dolžina: 40–65 km
Višinci: 300–600 m

Slovenska Obala ima marca praviloma najvišje in najbolj stabilne temperature, zato je med kolesarji v tem času tudi zelo priljubljena destinacija. Tereni so večinoma ravni, z le nekaj krajšimi vzponi proti Strunjanu ali v obalno zaledje, zato lahko večino vožnje odpeljete v enakomernem območju obremenitve.

To je primeren teren za izvajanje daljših osnovnih kolesarskih tur, kjer je vaš cilj predvsem količina časa na kolesu in občutek lahkotnega vrtenja pedalov, brez večjih višinskih obremenitev. Večje količine pomladnega sonca in lokalna kulinarika pa bodo vaš vikend izlet še bolj popestrile.

5. Dolenjska

Primer kroga: Novo mesto – Otočec – Šmarješke Toplice – Mokronog – Novo mesto
Dolžina: 65–90 km
Višinci: 900–1200 m

Dolenjska regija ponuja kolesarjem veliko dolgih in zmernih vzponov ter mirne lokalne ceste z zmernim prometom. Območje se ne more ravno pohvaliti z izrazito strmimi nakloni, zato je primernejše za kolesarje, ki imajo raje stabilna območja obremenitve, ob uživanju v čudovitih razgledih na prebujajočo se pokrajino.

Katera bo vaša prva pomladna tura?

Na prvih marčevskih turah naj bo v ospredju čas, preživet na kolesu, namesto lova na visoke številke, s katerimi bi se lahko hvalili. Izberite nižje ležeče trase z zmernimi višinci, kjer lahko večino časa kolesarite v enakomernem tempu in brez pretiranih skokov v intenzivnosti vaše rekreacije. Pred odhodom vedno preverite tudi vremenske razmere (dež, veter in temperaturo), da si z neugodnimi razmerami po pomoti ne povečate zahtevnosti vaše prve ture.

Po prvi vikend turi boste imeli še dovolj časa, da postopoma povečujete obseg in intenzivnost, ta vikend pa naj bo namenjen stabilnemu začetku sezone in uživanju ob pogledih na prebujajočo se pomlad okrog vas.