Najpogostejši zimski miti o kolesarjenju

1. “Debelejša oblačila pomenijo več toplote.”

Kako toplo nam bo v oblačilih, določa pravilna zasnova slojev, ne zgolj debelina oblačil.

Ker telo pri rekreaciji proizvaja toploto, veter pa jo hitro odvaja, lahko največ toplote ohranimo z:

• osnovnim slojem, ki odvaja vlago,

• izolacijskim slojem, ki zadržuje toploto in

• jakno, odporno na veter, ki preprečuje ohlajanje.

Preveč slojev ali napačni materiali, ki ne dihajo, lahko povzročijo pregrevanje, kar vodi v zadrževanje vlage na telesu in posledično hitrejše ohlajanje.

2. “Makadam pozimi vedno ponuja boljši oprijem.”

Razmere na makadamu so lahko pozimi zelo spremenljive. Kombinacija mokre podlage in drobnega peska zmanjša trenje, senčni odseki pa pogosto skrivajo ledeno podlago.

Boljšemu oprijemu najbolj pomagajo širše pnevmatike z nižjim tlakom, saj je ta precej odvisen od terena in temperature. Pomagal pa bo tudi mirnejši tempo in dodatna previdnost v ovinkih. 

3. “Bolj napolnjene pnevmatike so hitrejše tudi pozimi.”

V mrazu se material gum strdi in se slabše prilega podlagi.
Z 2–3 PSI (0,1–0,2 bara) nižjim tlakom se poveča kontaktna površina ter izboljšata stabilnost in nadzor. Dobro je tudi, da ima zadnja pnevmatika nekoliko višji tlak kot sprednja.

4. “Dovolj je, če voziš le s sprednjo lučjo.”

Ni res – vidnost mora biti nujno zagotovljena v vseh smereh, sploh pozimi, ko so dnevi krajši ..
Zadnja luč in odsevniki omogočajo, da vozniki kolesarje pravočasno opazijo ter ob tem še prepoznajo položaj kolesa in smer gibanja.

Sploh v meglenih ali snežnih razmerah še pomaga:

• širši snop svetlobe,

• Rahlo nižja usmerjenost snopa in

• redno čiščenje svetilne površine.

Vidnost je eden izmed ključnih elementov varne vožnje.

5. “Pozimi kolesar ne izgublja veliko tekočine.”

Potrebe po hidraciji med rekreacijo ostajajo visoke, ne glede na sezono ali temperature.
Pozimi pa je potrebna dodatna previdnost, saj je hladen in suh, dihanje pa odvaja več vlage kot poleti.

Priporočila:

• redno pitje vode v manjših požirkih,

• topla pijača v termo bidonu in

• zadosten vnos soli v prehrani.

Dobra hidracija prav tako podpira koncentracijo, termoregulacijo in gibljivost mišic.

6. “Zaviranje pozimi deluje enako kot poleti.”

Moker ali soljen teren ima nižje trenje, zato se kolesa hitreje blokirajo.

Pri disk zavorah je zato potrebno:

• več občutka pri pritisku ročice,

• postopno zmanjševanje hitrost in

• pravočasen začetek zaviranja pred ovinkom.

Gladko upočasnjevanje zagotavlja varnejše manevriranje.

7. “Za tople prste so potrebne debelejše rokavice.”

V mrazu telo prednostno ohranja toploto v osrednjem delu, zato se pretok krvi v prste zmanjša in dlani hitro postanejo hladne. Za toploto v prstih je zato ključna tudi zaščita jedra telesa, ne zgolj rokavice na rokah.

Učinkovite rešitve:

• pravilno zatesnjeni rokavi vetrovke,

• kombinacija tanjših in prekrivnih rokavic in

• dobro ogreti prsti že pred začetkom vožnje.

8. “Kratek trening v mrazu nima učinka.”

Zima je idealna za gradnjo osnovne vzdržljivosti. Že 45–90 minut v območju Z2 poveča porabo maščob in krepi srčno-žilni sistem.

Prednosti:

• nižja utrujenost,

• stabilen napredek in

• psihološka kontinuiteta treninga.

Doslednost v zimskih mesecih je prav tako temelj dobre forme spomladi.

Torej …

Zima prinaša svoje izzive, hkrati pa omogoča napredek, ki se najbolj pozna v sezoni, ki prihaja.
Pravilna oprema, razumevanje razmer in premišljena vožnja omogočijo varno ter samozavestno izkušnjo na kolesu.