Vožnje z motorjem se ne da primerjati z vožnjo avtomobila. V avtomobilu je človek zaprt v kletki in pokrajine kar oddrvijo mimo, ne da bi jih človek zares občutil. Motorist pa je v stiku z vso svojo okolico - v stiku z naravo, pokrajino, vremenom… Proces in doživetje vožnje z motorjem prisili motorista v sedanjost - trenutek. Okolica in ceste spodbujajo čustva, razum, pamet in potrebo po nenehni zavesti. V popolnem čustvenem preobilju z vožnjo motornega kolesa je malo prostora za skrbi - kaj je bilo včeraj in kaj bo jutri ni pomembno. Motorist se mora osredotočiti na tukaj in zdaj!
Veliko motoristov se vozi zato, da si sprostijo um in da se znebijo vsakdanjega stresa. Dejstvo je, da ''zen'' in ''umetnost vzdrževanja motorja'' govorita zelo malo o vzdrževanju motorja. Nekateri verjamejo, da je ''zen'' naravna naveza. ''Zen'' je veja v Mahyana Budizmu, ki močno poudarja, da je najboljše doživetje takrat, ko naša zavest občuti vsak trenutek - hip za hipom. Zelo je pomembno, da lahko z direktnim doživetjem na stvari gledamo globje.
Vožnja z motociklom zahteva od voznika, da je vsak trenutek nenehno zbran (trenutek občuti hip za hipom), ravno obratno kot vožnja z avtomobilom. Poleg tega vožnja z motorjem voznika nagradi z direknim doživetjem.
V knjigi Hunter S. Thompsona ''Hell's Angels'' najdemo tudi odo, ki je namenjena užitkom, ki jih motorist podoživlja, ko z motorjem drvi z največjo hitrostjo po prazni cesti. Glasi se nekako takole: ''Ko imaš gas do konca, je tu čisto tanka meja, kjer ni prostora za napake… takrat ti v ušesih prične igrati čudna glasba… strah postane veselje… in edini zvok, ki ga še slišiš je veter in zvok motorja, ki prihaja iz izpušnih cevi. ''
Podobno je vožnjo z motorjem opisal T.E. Lawrence: ''Občutek hitre vožnje in drvenja po cesti z motorjem je kot, da se pod mano zemlja na novo oblikuje, zaživi in me nosi kot bi bil na vodi, iz ene strani v drugo, gor in dol.''
Milan Kundera je dodal: ''Hitrost je oblika ekstaze, ki jo je človeku podaril tehnični razvoj… Ko je človek delegat hitrosti na stroju, kot npr. motociklu, od takrat naprej je njegovo telo zunaj procesa, preda se hitrosti, ki je nematerialna, čista hitrost, samo hitrost, ekstazna hitrost''.
Vsi motoristi ne občutijo potrebe po hitrosti, jih je pa veliko, ki jo. Hitrost motornega kolesa privabi veliko ljudi tudi zaradi samega razmerja moči in teže. Že tudi cenejši motorji se lahko kosajo z zelo dragimi športnimi avtomobili. Razmerje moči in teže motocikla je veliko nad razmerjem kakršnega koli športnega avtomobila, namenjenega širši množici. Motocikel dobimo že za drobiž, v primerjavi s ceno športnega avtomobila.
Visoke hitrosti na motorju se doživijo bolj razburljivo kot v avtomobilu. Ne samo, da je občutek hitrosti večji, ker motorist ni ločen od okolja in sil na cesti, ampak tudi zato, ker motoristi zavijajo tako, da se nagibajo. Večja kot je hitrost, večji je nagib, včasih tudi toliko, da z deli motorja drsamo po tleh. Nekateri motoristi se radi pohvalimo s tem, da pokažemo svoje odbrušene dele na motorju kot dokaz, da svoj motor pri večjih hitrostih nagnemo čez njegove meje.
